Skupno število ogledov strani

petek, 11. avgust 2017

Išče se JUDITA TRAJBER

Judita Trajber

Zaradi velike tatvine se išče JUDITA TRAJBER! Za podatek kje se nahaja, za podatek, ki me pripelje do nje ali njenega bivališča, ponujam denarno nagrado.

mikstone70@gmail.com

Judita Trajber

sreda, 02. avgust 2017

Film; V imenu resnice


Na velika platna prihaja dokumentarni film režiserja Dejana Baboška, V imenu resnice. Dobrih dvajset let je minilo od takrat, ko je eden od mojih takratnih sodelavcev ustrelil vojaka Blaža Furjana. Primer so že takrat »sfrizirali« v samomor in umazanijo pometli pod preprogo. Tako bi najbrž ostalo za vse večne čase, če ne bi bilo Barbare Furjan. Barbara je sestra ubitega vojaka. Ko me je pred šestimi leti začela spraševati, pravzaprav »zasliševati« okoli zdavnaj pokopanega primera, sem bil v dvomih. Kaj se je v resnici zgodilo usodne noči, zame ni skrivnost. Nimam »zanesljivih« virov, ki bi mi povedali kaj se je zgodilo, ker sem bil tam. Bil sem v dvomih, kaj jih lahko povem?

Kakšna je moja odgovornost, sem spraševal odvetnika? Kazenska, ne moralna? To me je zanimalo? Sem lahko v primeru, da primer Furjan pride na sodišče, jaz obsojen? Obsojen česa, me je začudeno vprašal odvetnik? Kaj imaš ti s tem? Kaj imam s tem? Težko rečem, nič ali veliko! Blaža Furjana je ustrelil član skupine specialcev, ki so v bili in so v službi Janeza Janše. Član skupine sem bil takrat tudi jaz. Bil sem v hangarju v vojašnici, kjer se je načrtovala kraja orožja in streliva. Tam sem bil sicer iz drugih razlogov, ampak tega mi ne bo nihče verjel. V kotu hangarju je sedel vojak Blaž Furjan in še nekdo. Oba brez škornjev.



Če  potopim bivše kamerade, bom utopljen z njimi vred. Sem lahko teoretično obsojen »sostorilstva«, ker sem bil član te skupine? Nisem bil samo član, mnogokrat prej izvajalec, ampak tiste noči, ko je bil ustreljen Furjan, nisem imel nobene vloge! Za tragični razplet spora v hangarju sem od vpletenih izvedel kasneje. Težko vprašanje. Odgovora ni!

Odvetnika sem spraševal, ker so me na pogovor oz. zaslišanje klicali kriminalisti iz Prešernove. Ker ni bilo jasno kam pes taco moli, sem na Prešernovo prišel z odvetnikom. Tiste pol ure s kriminalistoma je šlo v smer »utihni« , primer je zdavnaj zaključen. In smo se razšli. Odgovora na edino zastavljeno vprašanje nisem dobil, moralna odgovornost pa mi je nalagala, da povem resnico brez kozmetičnih popravkov. O posledicah pa, ko pridejo. Pridejo zagotovo.

Če kdo misli, da Njavro in ostali mirno sedijo in čakajo razplet, se grdo moti. Njavro, strelec Franci Oražem, ki je sicer zaposlen v policiji v uradu za varovanje in ostali vpleteni v dogodek, te dni mrzlično pripravljajo alibije, ki »držijo vodo«, brusijo nože, ki bodo poleteli proti meni in sestavljajo scenarij, kako me bodo kompromitirali. Ne vem s čim bi me lahko, ker ni ničesar, kar nisem že sam povedal ali napisal? Domobranski fanzin Reporter in plačani pisuni Janše bodo zagotovo priskočili Njavu, Oražmu in morilski kompaniji v nesebično pomoč pri sestavljanju in razširjanju laži. Skupaj bodo že spacali kakšno XXL svinjarijo na moj račun. Ovčice Ivanove, prej ali slej vam bo nekdo izstavil račun. Na to se lahko zanesete.

Premiera filma V imenu resnice, ki bo kmalu v kinu Komuna, je trn v peti omenjenim. Njavro je predlagal telefonski klic, da je v kinu nastavljena bomba! Drugi je predlagal, da aktivirajo domoljubne naciste, ki naj bi napadli obiskovalce premiere. Gre za isto skupino, ki je za denar pred leti napadla policiste na demonstracijah. Skratka, sovražnik ne spi. Upam, da se tega zavedajo tisti, ki so ga prebudili. Proti Nedeljskemu dnevniku in novinarju Cirilu Brajerju, ki je večkrat objavil trud in trnovo pot, ki jo je prehodila Barbara Furjan v iskanju resnice o smrti brata Blaža, so že poletele prve strupene puščice (beri tožbe) glavnega krivca Darka Njavra, ki je ukazal likvidacijo in Francija Oražma, ki jo je brez pomislekov izvršil. Čisto intimno me zanima, če ga je Janša pohvalil za umor slovenskega vojaka? Mene je namreč pohvalil samo za največje svinjarije, kajne Janez!




Vabljeni k ogledu filma V IMENU RESNICE. klapEND 

ponedeljek, 03. julij 2017

Vreme? Megleno do šahovnice!

naša budala Borut

Od poletja je zaenkrat bolj malo, zato pa je nepotrebna vročina udarila drugje! Slavni, za nekatere »fantastični«, za nategnjene »elastični«, četrtek 29.06.2017 ni prinesel nič dobrega. Na arbitražo v Haagu mislim. Najbrž je bila edina dobra stvar minulega četrtka Svetlanin koncert; Nosil bom rdečo zvezdo. Sodba evro suhoparnih sodnikov pa je točno takšna, kakršne smo se bali. Nejasna in nečloveška meja, ki je zaradi izhoda oz. stika z odprtim morjem Slovenije, izrazito v korist Hrvaške na kopnem. Dejstvo je, da »stika« z odprtim morjem nimamo, kar je svojevrstna bedarija. Potemtakem imamo Piransko slano jezero? Kdor ima morje ima tudi stik z odprtim morjem, razen, če imaš za sosedo Hrvaško. Potem evro birokrati izumljajo svojevrstne kretenizme, da bi ugodili užaljenim ustašem in potolažili male Slovence.

Ne vem ali Cerar mora igrati navdušenje nad arbitražno sodbo zaradi gospodarjev v Berlinu ali je res navdušen? Za Pahorja vemo, da je narcisoidni bebec, katerega besede so prazne kot denarnice večine državljank in državljanov. Kaj pa ostali? Erjavec je zinil, da bi ponovil besede Pahorja?? Namesto meje smo dobili krizno žarišče, ki je stvar političnega prestiža in napenjanja mišic! Naši pa vemo, kje kotirajo na evropskem in svetovnem političnem parketu. Da mišic ne omenjam. Hrvati nas okupirajo v 24 urah. Mi pa v Natu in invalidno vojsko s konstantno oceno negativno 1. Mornarice nimamo omembe vredno, edino policija na kopnem je »sila«, ki skrbi Hrvate. Rupel je kvasil njemu lastne neumnosti, ampak to je Dimitrij. Dimitrij ali Dimitrij z rumenim šalom, to sta dve zgodbi. Samo Dimitrij je nekoč lepo opisal Janeza. Kaj podobnega Dimitrij z rumenim šalom nikoli ne bi izjavil.

komu je Sekolec prodal posnetke?


Hrvati so leta 2015 »izstopili« iz Arbitraže. Potem, ko sta srbski in dve uri kasneje še hrvaški spletni portal objavila »sporne« posnetke pogovorov med Sekolcem in Drenikovo. Hrvaška politika je hipoma reagirala in za seboj očitno požgala vse mostove. Nejasno pa ostaja, kako so posnetki sploh prišli v roke Srbom in Hrvatom. Niso bili hrvaški obveščevalci, ker so za tovrstni podvig prezeleni. Lahko bi bili Američani ali Nemci. Lahko, pa niso bili. Zgodba je bolj preprosta in povezana s pohlepom. Jernej Sekolec je sam snemal pogovore s Simono Drenik in posnetke za primeren »honorar« ponudil balkanskim bratom. Da je bilo res tako, so se dokopali preiskovalci dveh timov. Ker nikomur ni bilo še do večje blamaže, so raje sprejeli ponujen odstop. Sploh, ker je bilo očitno, da so Hrvati vedeli kaj bo objavljeno in kdaj. Za spuščanje megle so zgodbo najprej prodali srbskemu Kurirju v Cro. verziji.

Iz Mladike pravi glas, da so bile vse moči in diplomatske poteze usmerjene na morje. Stik za vsako ceno. Zdaj je od stika megla, na kopnem pa tragedija za Joška Jorasa in sovaščane. Dan je bil pa še kar fantastičen.

Fantastičen je bil na drug način. Koncert na Kongrescu in številčen obisk je prebudil pozabljena čustva in nagnal strah v kosti domobrancem. Dvajset Janševih bebcev z Vilijem Kovačičem na čelu se je usralo, ko so zagledali morje ljudi in zvezd na trgu. Policijski kordon jim je dal pogum, da so odskakljali in odpiskali svoje. Potem je njih sramoto vzela tema.

Sprašujem se! Kdaj se bo Slovencem vreme razjasnilo? klapEND

V teku je snemanje filma V imenu resnice. Ustvarjalcem zmanjkuje denarja, zato bo vsaka donacija dobrodošla.




izviren tekst na strani www.mikstone.si

sreda, 28. junij 2017

Call of Duty (Slovenija)


Stanje v državi je naravnost alarmantno. Jutri bo znana sodba arbitražnega sodišča, Slovenija pa nima vojaškega ladjevja ali pomorske policijske flote, da bi zavarovala mejo na morju. Če bo sploh kaj zavarovati? Počakajmo najprej, kaj so nam odmerili gospodarji v Bruslju. Tudi, če nam poberejo zemljo do Postojne, bo vlada Mira Cerarja sodbo spoštovala. Toliko o tem, kako zarukan dvoličnež je Cerar. Glede na javne izjave hrvaške strani, bi se morala naša stran konkretneje odzvati. Lepo presenečenje bi bilo, če bi brate Hrvate na morju torpedirala slovenska podmornica. Imamo se za pomorsko državo, da bi opremili temu primerno vojsko in policijo, to pa ne. Leta 2017 imamo nekaj »gumenjakov«, ogledalo korupcije P-111 in nesrečni Triglav v vlogi volka samotarja. Triglav je primeren za reševanje na morju, za bojne aktivnosti na morju pa bi potreboval kakšno spremljevalno plovilo. Naša vlada ni storila nič v tej smeri. Mornariška obveščevalna služba? Mi imamo SOVO. Sem povedal vse, vsaj upam!?

Jutri ne bo samo sodba gospodarjev razburkala stanja v državi. Zvečer bo v centru na Kongresnem trgu prireditev »Nosil bom rdečo zvezdo«! Janša je Krkoviču naročil, da v imenu društva Moris zahteva prepoved. Prireditev enači s koncertom Ustaša Perkoviča. Ker ni bil uslišan, je posegel po skrajnih sredstvih. Sklical je svoje pse in vernike, da se uro pred začetkom prireditve zberejo v neposredni bližini pri Sidru in primerno opremljeni onemogočijo prireditev. Nisem prepričan, da Janša s tem ne počne kaznivega dejanja. Četrtkov večer in noč v Ljubljani bosta burna in eksplozivna. Dovolj sta dva provokatorja, vsak na eni strani in po Ljubljanskih ulicah bo tekla kri. Jutri bo center Ljubljane poln »robo copov«. Uporabo solzivca in drugega sranja s strani Policije je moč pričakovati, če bodo stvari ušle izpod nadzora. Da se bo to res zgodilo, se na vse pretege trudi Janša s svojimi hujskaškimi mediji in pozivi na udeležbo pri Sidru!

Drugi tir in referendum. Referendum je neizogiben, Cerar pa se obnaša kot Cezar. Ustavni pravnik, pa referendum označuje za polena vladi? Karkoli si že mislite o drugem tiru, Viliju Kovačiču in njegovih SDS podpisnikov, referendum je demokratična volja ljudstva. Če še tako smrdi po polenih, Cerar si takšnih izjav in potez (prijava na razpis za evropska sredstva) ne bi smel dovoliti. Pripisal bi jih Pahorju, ampak Cerar je očitno iz istega testa.



Odnos Janševih medijev (Nova 24Tv in Reporter) v primeru umora Gašperja Tiča je neverjetno nagnusen. Obnašajo se, kot bi bil Gašper Kučanov sin! Kako je možno, da desničarska trobila zagovarjajo 20 letnega južnjaka, ki je umoril zvezdo slovenske kulturno umetniške scene? Nepredstavljivo, če vemo kako so popadljivi na vse kar ni slovensko in prežeto z domoljubjem, ki se pod Alpami enači z Janšizmom? Niti se ne spomnim iz medijev, da bi bil Tič vpleten v kakšne umazane politične igrice.

Mimogrede, sam imam sina, ki je star 20 let in stanuje z mamo na začetku Trubarjeve. Prva vest, 20 letnik na Trubarjevi do smrti zabodel 44 letnika! Mene je zvilo ob misli, da je mulc vpleten v dogodek. Telefonski klic me je pomiril, da je mulo doma in nima veze z dogodki na ulici. Sem pa izvedel precej verodostojne podatke o tem, kaj se dogaja na Trubarjevi in kakšna je vloga Cakića, da dnevno prihaja iz Zaloga na Trubarjevo. Pa ne mislim pisati o tem. Boste izvedeli vse podrobnosti, če ne prej, pa na sojenju.


Tovarišice in tovariši! Če boste jutri med udeleženci prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«, previdno. Od drhali, ki se bo zbrala pri Sidru ali vodnjaku, pričakujte vse najslabše. Kot se za izdajalsko golazen tudi spodobi. Na gobec, brez milosti, če do tega pride. Se razume kot dolžnost vsakega poštenega Slovenca. klapEND



izviren tekst je na strani www.mikstone.si    

četrtek, 22. junij 2017

Imperij zla vrača udarec


Če bi živeli v normalni državi, potem jaz ne bi imel o kom ali čem pisati. Se vam ne zdi? V normalni državi ni mesta za politike in voditelje tipa Janša. V normalni državi umor raziščejo in krivce pošljejo pred obličje pravice. V nenormalni državi kot je naša, se lahko morilec potuhne, zaposli v Policiji in igra varnostnika pomembnežem. Dolgo je tiščalo Njavra, Oražma in ostale, kaj bo sledilo? Bodo napori Barbare Furjan obrodili sadove in bo lepega jutra ob šestih na vrata prišla Policija? Eden od dvojice nekaj časa ni spal doma, ker ni bilo podatkov, do kam je nadležna Barbara prišla? Ne se hecat, je takrat govoril. Ženska je prišla do Pahorja, Vlaste….., kriminalisti klicarijo Kunstlja na zaslišanje, to se ne more dobro končati, je njega dni brundal Njavro. Kunstelj, maščevalen kot je, bo vse skupaj popopral in pizdarija bo popolna. Žal se ni zgodilo nič. Kot se za nenormalno državo, ki je ob rojstvu za reklamo ubila najboljšega sina neba Tonija, tudi spodobi.



Namesto, da bi končno razčistili, kaj se je dogajalo za zidovi in ograjo vojašnice v Mostah, so mi svetovali, naj že enkrat utihnem. Na Policiji, da ne bom dvoumen. Češ, Blaža ne bo nobena zapoznela resnica obudila od mrtvih. Ker nimam kaj dodati in »poprati«, sem recimo utihnil. Čeprav vse skupaj ni imelo smisla, kar sem slišal na sedežu kriminalistične policije pred leti. Vključno s puškami, ki so jih zasegli in prisegali, da so zasegli vse. Jaz pa vem, da ni tako. Ker sem eno od pušk imel jaz. In vem kam je šla. Policija veliko naklada in straši, na koncu pa se prdec razkadi. Če se ti prej ne userješ pod pritiskom in njihovimi igricami, vroče, hladno, good, bad, vse vemo, nič ne vemo, pripor te čaka …, majmuni!

Imperij zla vrača udarec. Barbara Furjan zaenkrat ni uspela aktivirati škripajoče sodne mline. Sta jih pa Martin Božidar Njavro in Franci Oražem. Oba tožita tednik, ki je povzel bistvo žalostne zgodbe. Z gorjem, ki sta ga povzročila, bi možakarja zdaj rada celo zaslužila. Resnično upam, da bo sodna dvorana premajhna za vse, ki si bodo hoteli v živo ogledati Janševa izvajalca svinjarij, Oražma in Njavra. Izpoved morilca; ponoči močim posteljo zaradi člankov v »nedeljcu«! Zaradi člankov ali umora? Sodnijo ste aktivirali. Kar ste sejali, boste želi. klapEND 

   Članek izvirno na povezavi www.mikstone.si

ponedeljek, 19. junij 2017

Spontano so se zbrali, pizde lažnive od SDS

lopova in dr. plastik pred izrekom sodbe

Operacija "Spontani podporniki"!

Spoštovani članice in člani!

Ponovno vam pošiljam obvestilo glede spremstva našega predsednika na krivično pot na Dob. Prevoz je v lastni režiji. V primeru, da se nam boste pridružili, vas prosim, če mi to tudi javite, da bomo lahko demantirali pričakovano lažne podatke medijev o številu udeležencev.

Lep pozdrav, Darja Bučar



OVCE na romanju

četrtek, 01. junij 2017

Šrotova Mojca in dementni rudarji

  • 
    "Šrotova Mojca" in dementni rudarji bančnih lukenj
Bavčarju so šteti dnevi. Predal se sicer še ni, saj ima denarja za odvetnike, zdravnike, izvedence in ostale pomagače več kot dovolj. Izredna pravna sredstva je Bavčarjeva ekipa več ali manj pokurila. Da zadržijo kazen do ponovne odločitve Vrhovnega sodišča je ena pot, druga pa Metka Zorc. Da bi šel Bavčar po stopinjah Časarja dvomim. Klima, v kateri celo premier Cerar in pravosodni minister Klemenčič od Višjega sodišča javno »zahtevata« Bavčarja v kletki, je za našega košarkarja sila neugodna. Okoli zastaralnih rokov mi nekatere stvari niso jasne, ker pa niso jasne niti pravnikom (če se ne sprenevedajo, ker ne vedo, kdo bo jutri njihova stranka), ne pričakujem, da mi bodo kdaj jasne. Najbrž je tako kot pravi poznavalec zakulisnih dogovorov in javnih razlag! Odvisno kdo si, komu si stopil na rep in kdo te zastopa.
Šrotova Mojca. Sem slišal za njo, kdo in kaj v resnici je, s tem se pa nisem ukvarjal. Da so jo vozniki buldožerjev, ki so skopali bančno luknjo instalirali v sam vrh NPU-ja, kjer »raziskuje« kdo je iz bank pokradel milijarde evrov, so mi prišepnili. Znanstvena fantastika, sem si mislil in odmahnil z roko. To so filmski scenariji. Do danes. Danes pa v enem od najbolj branih tednikov preberem, da je desna roka Boška Šrota za finančne posle Mojca Jazbinšek-Volk, razvpita »Šrotova Mojca«! Sodišče jo ni niti oplazilo, ker jo je Šrot zaščitil in polomijo s prevzemi prevzel na svoja pleča. Mojca pa je poniknila. Spremenila je priimek v Međedović in konec zgodbe?
mojcaŠ
Kje pa. V službo jo je vzel nihče drug kot šef NPU-ja Darko Majhenič. Še ena malenkost. Mojca je še enkrat zamenjala priimek. Zdaj je Mojca Koder, višja kriminalistična inšpektorica, zadolžena za preiskavo »bančna luknja«! Da je bila kdaj Jazbinšek-Volk, glavna v Pivovarni Laško za keš, ne omenja nikjer. Leta v pivovarni so izpuščena tudi v njenem CV-ju. Članek sem prebral dvakrat, ker enostavno nisem mogel verjeti, da je vse skupaj res. Da Šrotova Mojca, ki bo zaščitila »druščino« bančnih rudarjev zares obstaja! Pa ne me jebat. Dečva, ki je v imenu Šrota, Bavčarja, Sušinskega, Matoza in bog si ga vedi koga, klicarila šefe bank in zahtevala vreče evrov za prevzeme, zdaj pooblaščeno išče dementne rudarje???
Da bodo danes po Ljubljani vandrali verniki Janše in poveličevali krajo, ki je pripeljala do afere JBTZ, najbrž veste. Kasneje bo imel častiti Janez svojih pet minut z verniki, ko bo bruhal ogenj in žveplo proti Murglam in Kučanu. Do jutra pa se bo Janezov prdec razkadil in Jankovićeva Ljubljana se bo zbudila v sončno jutro. Krdelo vernikov se bo vrnilo v svoje fare. Amen.
Jebi ga Janez, narod te je spregledal. Samo to srečo imaš, da je levica konstantno v razsulu in iskanju identitete, ki ne bo pogojena s tamponom, ki ga je prisiljena igrati zaradi tebe in tvoje nacistične stranke. Naj bo slon, samo ne Janša, ta karta je porabljena.
Magna JA, Kemis NE! Takšno je stališče Cerarja in vlade. To je približno tako kot, če bi nekomu ponudil dve steklenički strupa. Eno bi zavrnil, drugo pa popil. Idiot! So v vladi torej vsi idioti s Cerarjem na čelu? Odgovor poznate. Hlapci! klapEND
srot bavcar

ponedeljek, 08. maj 2017

TITO


Tito je umrl 04. 05. 1980. Z njim je umrla tudi Jugoslavija. Po njegovi smrti je bila država kot pacientka na aparatih, ki so jo v komi ohranjali pri življenju. Vzpon srbskega nacionalizma, hrvaške pomladi po ustaško in težnje Slovenije po samostojni državi so družno odklopili aparature, ki so Jugoslavijo ohranjale pri življenju. Sledila je katastrofa. Po štirih letih krvave agonije, so v Daytonu v ZDA izdali mrliški list in dokončno pokopali Jugoslavijo. Pogrebci v mestu, ki je znano po avtomobilskih dirkah, so bili pravi. Milošević, Tuđman, Izetbegović, manjkalo je nekaj Slovencev, Karađić, Mladić in še kdo.
Pri poskusih oživljanja Jugoslavije se je pokazalo, kako je vse skupaj farsa, kako boleče je bila nemočna Evropa in OZN. Milijoni pobitih, pregnanih in uničena generacija. To je bilanca, če se hladno birokratsko izrazim na območju bivše države.
Rojen sem leta 1970. 21 let sem torej živel v Jugoslaviji. Lahko rečem, da je bila Jugoslavija s Titom ena zgodba, po njegovi smrti pa se je izgubila. Od parol in obljub o nadaljevanju Titove poti se ni dalo živeti. Mnogo let bo še preteklo, preden bo na površje izplavala vsa svinjarija, ki je svoj obraz pokazala v neznosni inflaciji in vzponu nacionalizma. Boni, redukcije, šverc, električni mrki, depoziti na mejah in podobne neumnosti (nevšečnosti). S takšnimi izumi so skušali izpuliti devize državljanom in ohranjati državo pri življenju. Razne finančne malverzacije, finančni obvodi pod patronatom Udbe in prodaja orožja neuvrščenim, o tem se zaenkrat niti ne šepeta. Pri tem je treba vedeti, da je bila večina republiških izpostav UDBE v kritičnih trenutkih zvesta republiškim vodstvom.
tito-am
Danes po 37 letih o Titu vemo marsikaj. Kakorkoli obračate, bil je voditelj, državnik, predsednik, poveljnik armade in kar je najbrž najpomembnejše, bil je spoštovan doma in po svetu. Ker se ni uklonil ne vzhodu ne zahodu. Nekje sem prebral, da nas Američani niso imeli za komuniste ampak »Titoiste«. O Titu sem prebral marsikaj, od zgodb, podvigov in bojev, pa karkoli bi napisal, že veste. Edino, kar ostaja skrivnost je, kdaj je Tito v Ljubljani v resnici umrl? Pojavljajo se pričevanja, da je umrl konec Aprila, vendar so odgovorni za državno varnost potrebovali nekaj dni za priprave pogreba in organizacijo varovanja države na mejah? Kaj je res, najbrž naša generacija ne bo nikoli izvedela. Razni »Leljaki« sicer kvasijo nebuloze, razširjajo laži in razlagajo »skrivnosti« o Titu, vendar se je do zdaj vedno izkazalo, da gre za zagrenjene, spregledane ali tiste, ki so bili na strani fašizma in domobrancev, pa jim je Tito očitno pustil živeti. Dan danes jih  Možina vlači na nacionalko, da služijo Janezu Janši.
Najbrž so vse besede odveč. Prepovedali ste Titovo cesto, za politične točke ga desnica zlasti Janša demonizira in obklada z izjavami, ki jih ne bom ponavljal. A to smo hoteli, to je demokracija in svoboda govora? Mimogrede, dobri dve desetletji smo potrebovali, da smo dojeli.
 titowar
Hvaležen sem za čas, ko sem bil »Titov pionirček«, brezskrben otrok navdušen nad partizani. Že dolgo nisem več otrok in svet se je korenito spremenil. Nekatere stvari pa ostanejo. Za vedno. klapEND 

Tekst je bil objavljen na VIP strani Mikstone bloga (www.mikstone.si). Izjemoma ga objavljam na vsem dostopni strani      

sreda, 01. marec 2017

Povej naprej ( (je močnejše od peticij, protestov, nepokorščine…..vsaj na začetku)




Prejšnji vikend sem se kot edini predstavnik iz Slovenije ter aktivist nevladne organizacije Brez izgovora Slovenija udeležil usposabljanja v Bruslju. Usposabljanje je bilo namenjeno globljemu spoznavanju ISDS-ja ter novega predloga Evropske komisije, ICS-ja. V tem prispevku bi rad predstavil nekaj ključnih težav tega sporazuma, kot tudi poudaril nesmiselnost novega predloga Evropske komisije.


Nekateri izmed vas ste prav gotovo že slišali za TTIP, dogovor med Evropsko unijo ter ZDA, ki naj bi po besedah Evropske komisije prinesel rast BDP-ja ter nova delovna mesta. Prav tako ste verjetno že slišali za potencialno grozovite posledice tega sporazuma, kot so klorirani piščanci,privatizacija voda, gensko spremenjena hrana, in še in še bi lahko naštevali.


Pa vendar le malo Evropske javnosti pozna drugo poglavje TTIP-ja, preprosto poimenovan »Investment«, oz. po slovensko »Naložbe/Investicije«. Poglavje se pojavlja v večini mednarodnih sporazumov, prav tako pa se z njim pojavlja ogromno težav. Večina ga pozna pod kratico ISDS (Investor-state dispute settlement), ki bi jo lahko v grobem prevedli kot »Zaščita naložb in mehanizem reševanja sporov med vlagatelji in državo«.


Sam koncept je nadvse preprost: Tuja podjetja investirajo v neko državo (npr. odprejo novo tovarno) in v zameno zahtevajo nekatera temeljna zagotovila, da država ne bo škodovala njihovem delovanju. Sliši se preprosto, vendar z natančnejšo analizo besedila, ter poznavanjem zgodovine ISDS-ja kar hitro pridemo do sklepa, da je to poglavje neustavljivo orožje mednarodnih korporacij proti Evropi kakršno poznamo.




Sam sporazum določa, da ima država vso pravico spreminjati zakone v skladu z javnim interesom, vendar pa določeni členi tega sporazuma omogočajo, da tuje korporacije lahko na mednarodnih sodiščih zahtevajo odškodnino za izgubljen dobiček.


Sliši se logično, mar ne? Pa vendar, ta sporazum dovoljuje, da lahko podjetje toži državo tudi v primeru, ko država npr. dvigne minimalno plačo, saj s tem podjetje izgubi del dobička!  Si predstavljate, da mora država zato, ker hoče poskrbeti za svoje državljane, plačati gromozanske odškodnine korporacijam? Prav to omogočata TTIP in ISDS.


Če še vedno niste prepričani kako močno je to orožje v rokah korporacij mi dovolite, da vam na kratko predstavim dva primera tožb, ki so se že zgodile na podlagi podobnih sporazumov:
      Urugvaj je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo, na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona, so morale vse škatlice cigaret
     vsebovati slikovna ter pisna opozori o škodljivosti kajenja.
Vendar pa je kmalu zatem Philip Morris, največji proizvajalec cigaret, je 
      vložil tožbo na arbitražnem sodišču, v kateri je od Urugvaja zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje
      zakona. Tožba je še vedno v teku, vendar vse kaže na to, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.
      Romunija je prepovedala odprtje rudnika zlata, ki ga je na njihovih tleh želelo odpreti Kanadsko podjetje Gabriel Resources, saj bi
      odprtje takšnega rudnika prineslo veliko onesnaženje lokalnega okolja ter povzročilo zdravstvene težave prebivalcem v okolici. Ker pa je
      Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži zaradi prepovedi, in sicer za kar
      milijardo dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar tudi v tem primeru vse kaže na zmago podjetja.




Hej hej, ampak še vedno o tem, ali bo država morala plačati odškodnino odločajo sodišča, ki pa so neodvisna in nepristranska, mar ne? Na žalost to ne drži. Tako imenovana »sodišča« so sestavljena iz treh arbitrov, ki odločajo o celotni zadevi. Seveda so po definiciji »nepristranski«, vendar kaj ko večina teh arbitrov oz. »sodnikov« dela prav za mednarodne korporacije. Težava je tudi v tem, da pritožba na njihovo odločitev ni možna. Češnjico na vrhu torte pa doda tudi dejstvo, da je njihova plača kar 2000 USD na uro! In vse stroške v primeru izgubljene tožbe seveda plača država. In stroški so lahko zelo visoki , v večini primerov več milijonov dolarjev!


Evropska komisija je objavila, da ISDS-ja ne bo v TTIP sporazumu, in za trenutek je vse kazalo na to, da se bomo izognili najhujšemu.
Sporočilo je bilo: ISDS je mrtev. Pa vendar, ISDS je še vedno živ in brca, vendar tokrat pot novim imenom, Investment Court System, ali na kratko ICS. Komisija je spretno preimenovala arbitre v »sodnike« ter arbitražna sodišča v »mednarodna sodišča«, kar pa ne pripomore k nepristranskosti in neodvisnosti le teh. Prav tako v ICS-ju še vedno najdemo vse ključne problematične člene, ki omogočajo izkoriščanje tega mehanizma v prid korporacijam.


Če se ne bo nič spremenilo (in samo od sebe se ne bo) bomo kmalu tudi naslovnica slovenskega časopisa ponašala naslov: »Monsanto iztožil 2 miljardi dolarjev odškodnine zaradi prepovedi gojenja GSO v Sloveniji, naša država pa mora plačati še za 8 milijonov dolarjev sodnih stroškov.« Vendar pa obstaja še večja nevarnost. Nekatere države, ki imajo manjši proračun (mednje spada tudi Slovenija) bodo pred spremembo zakona dobro premislile, saj lahko pričakujejo tožbe, ki pa si jih kot manjše države ne bodo mogle privoščiti. In tako bomo državljani pristali v rokah mednarodnih korporacij , saj država ne bo več imela dovolj velikega vpliva na zakonodajo.


Nihče med nami si ne želi jesti gensko spremenjene hrane ter kloriranih piščancev, nihče si ne želi obleči majice, ki je bila proizvedena z rakotvornimi kemikalijami, prav nobeden izmed nas ne želi dočakati dne, ko bodo korporacije prevzele oblast nad Evropo ter svetom, pa vendar se to dogaja prav sedaj!


Potrebno je ukrepati sedaj! Delite to sporočilo med svoje prijatelje ter znance. Od svojih izvoljenih predstavnikov v parlamentu zahtevajte pojasnilo, zakaj podpirajo tak sporazum. Še naprej spremljajte dogajanje na temo TTIP-ja ter drugih škodljivih sporazumov, zahtevajte javna pojasnila dokumentov s strani Evropske Komisije, saj bo v nasprotnem primeru le ta še naprej delovala brez kakršnihkoli zadržkov!


Ker sem prejel veliko komentarjev na temo: “GSO ni nujno škodljiv” in podobno, naj tukaj poudarim, da sam nisem proti napredku, vendar pa sem proti temu, da se na trgu prodaja hrana ter živila, za katere še ne vemo kakšne dolgoročne posledice lahko povzročijo na naš organizem.
Podobno kot
pri tobačni industriji: Cigarete so bile kar dolgo izdelek brez kakršnihkoli regulacij, saj ni bilo nobene študije o njihovi škodljivosti.
Šele ko je svetovna javnost spregledala, kakšno škodo povzroča tobačni dim, so države začele sprejemati regulacijske zakone proti tobačni industriji.
Podobno je pri GSO, zaenkrat še ne vemo kakšne posledice lahko povzročajo, vendar pa bi s sprejemom TTIP-ja posredno dovolili prodajo le teh tudi na Evropskem trgu, še preden bi uspeli dokazati njihove prednosti, ali škodljivosti!


Glede na zapis na spletni strani naša vlada podpira TTIP, saj nikjer ne omenja možnih negativnih učinkov sporazuma!? klapEND



Avtor: Žan Knafelc

Objavljeno v kategoriji Avtorske pravice, Mednarodni sporazumi, Transparentnost, TTIP, Zakonodaja.


torek, 14. februar 2017

Samouničevanje države (2/3)


Ge. Moniki Weiss, nekoč novinarki Financ, zelo kritični do ravnanj Banke Slovenije (BS), zdaj pa zaposleni v BS, sem hvaležen za njeno nekdanje odlično delo raziskovalne novinarke. V članku Misterij bančne implozije (Finance, 18. 3. 2014) je s sodelavci pokazala, da »so imele NLB, NKBM in Abanka 30. septembra 2013 skupaj 1,21 milijarde evrov pozitivnega kapitala. Decembra izdane odločbe Banke Slovenije pa so navajale, da so te banke imele na isti dan, torej 30. septembra 2013 skupaj 650,3 milijona evrov negativnega kapitala in da niso sposobne poplačati lastnih deponentov. Zakaj nobeni od bančnih uprav ni bilo treba odstopiti in ni odstopil nihče na BS? Koliko so odgovorni revizorji (PwC, Deloitte, KPMG), ki so vsem trem bankam konec leta 2012 dajali mnenja brez pridržkov, čeprav so jih slabo leto kasneje davkoplačevalci morali rešiti s kar 2,8 milijarde evrov?« je upravičeno spraševala. 

Tudi direktor Združenja bank Slovenije, dr. France Arhar, je potrdil, da kapital v teh bankah ni bil nikoli dejansko negativen, temveč »samo virtualno negativen, ni šlo za stečaj« (Večer, 19. 3. 2014). Zahvaljujoč novinarjem ter »žvižgačem« iz BS in omenjenih bank danes vemo, kako so ustvarili virtualno negativen kapital. Slabe terjatve in, kar je še pomembneje, zavarovanja zanje so v povprečju razvrednotili kar za 71 odstotkov – največ doslej v celotni Evropi (Bad Banks in the EU, Bruegel, decembra 2014) in s tem povzročili slovenskim bankam ogromno, neutemeljeno izgubo. Vzemimo za primer delnice Letrike, s katerimi je bil zavarovan kredit Celjske borzne hiše (v stečaju) – razvrednotili so jih na 10,5 evra (ko je njihov borzni tečaj znašal 33 evrov); razliko 22,5 evra na delnico (skupaj 3,6 milijona evrov) so izkazali kot izgubo NKBM. Nepopravljiva izguba je nastala s prenosom na »slabo banko«, ki je delnice Letrike čez pol leta prodala nemškemu Mahleju po 6,4-kratni ceni (67,1 evra za delnico). Tako so ustvarili 9 milijonov evrov (odtujenega) »dobička« oz. izgube za banko in delničarje. Podobno so ravnali z zastavljenimi delnicami Pivovarne Laško in Radenske (46 milijonov evrov dobička za DUTB ter izgube za NKBM in njene lastnike), ACH, Polzele, Elana in Adrie Airways (45 milijonov evrov izgube) itd. Znižali so celo ceno slovenskih državnih obveznic! Tudi pri razkrivanju, kako so bankam udejanjali te izgube, zelo cenim prispevek ga. Monike Weiss. V članku DUTB je 25,5 milijona evrov terjatev od NKBM kupila za nič evrov (Finance, 14. 11. 2014) je s sodelavcem objavila seznam terjatev, prenesenih s 100-odstotnim diskontom! Za »skrbni pregled« so BS in banke plačale dobrih 30 milijonov evrov, skoraj toliko kot Španija s 47 milijoni prebivalcev, kjer je bilo za ta znesek pregledanih 14 bančnih skupin z bilančno vsoto 3.643 milijard evrov, pri nas pa samo osem bank z bilančno vsoto 46 milijard evrov (Mladina, 28. 2. 2014). Če prav razumem odgovor BS na moj članek, je za to ceno v celoti odgovorna BS z zdajšnjim guvernerjem na čelu.



Sedaj pa k očitkom ga. Monike Weiss iz BS (SP, 24. junija). V odgovoru priznava, da so v NLB, NKBM, Abanki in Celjski banki naredili za 2,1 milijarde dodatnih slabitev, kar se ujema z njenimi zgoraj navedenimi 1,21 plus 0,65 milijarde evrov – Celjski banki so odpisali četrt milijarde evrov. Kako so to naredili, je prikazano zgoraj. Bolj verodostojni so bili stresni testi, ki jih je BS naredila in objavila pol leta prej, 10. 5. 2013. V njih je predviden le 1,9- odstotni padec BDP v letu 2013 in 0,5-odstotna rast v letu 2014 (v resnici je bil padec manjši, 1,1 odstotka, rast pa višja, tri odstotke). Predvideni primanjkljaj kapitala za 20 bank in hranilnic po osnovnem scenariju je v letu 2014 znašal samo 228 milijonov evrov. Država je res predolgo odlašala z dokapitalizacijo, kar je eden od predsednikov vlade, Borut Pahor tudi priznal. Zakaj je država preprečevala izdaje novih delnic? Zaradi zahteve po polovičnem deležu države, nestrokovnosti in neznanja odgovornih kadrov! Čeprav so vlade in državni zbor glavni krivec za uničenje slovenskega kapitalskega trga in kapitala državljanov v bankah ter vzajemnih in pokojninskih skladih, pa BS v tem uničevanju še daleč ni nedolžna. Že pri uničenju skladov Proficia Dadas je imela eno glavnih vlog s svojo zahtevo, da država prek Agencije za trg vrednostnih papirjev prepreči selitev depozitov na kapitalski trg (Poročevalec Državnega sveta, 21. 3. 2003). Kapitalski trg ji je res uspelo zelo zmanjšati, vendar se ji je nastali visoki finančni vzvod vrnil kot bumerang v pretekli finančni krizi. S »kreditizmom« pač ni mogoč uspešen razvoj tržnega gospodarstva. Tudi pri nerazumnem zadolževanju gospodarstva z bančnimi krediti v letih 2005–2008 BS ni posredovala, čeprav je to njena osnovna naloga; takratni guverner pravi, da so se bali omejevati prost pretok kapitala bank iz razvitih držav EU. 

V krizi so tuje banke svoj kapital potegnile iz Slovenije, naša država pa je zatem še nadpovprečno prispevala k pokritju njihovih izgub v Grčiji. »Slovenski oblastniki so preveč servilni,« je takšno ravnanje v že omenjenem intervjuju za Večer komentiral dr. Arhar; pripominjam, da so servilni le do tujega kapitala, domačega pa neusmiljeno uničujejo. Po sporočilu nekdanjega ministra Šušteršiča, je spremembe zakona o bančništvu predlagala BS. BS je 20. junija sporočila, da banke že sproščajo oslabitve, 23 milijonov evrov v prvih štirih mesecih leta 2016. Še veliko drugih protiargumentov je, vendar mi omejen prostor ne dovoljuje, da bi jih predstavil. Bilanca sedanjega guvernerja BS: pet največjih bank v slovenski lasti, ki so imele konec leta 2013 kar 49,3-odstotni tržni delež, je oz. bo za bagatelo prodanih tujcem in še dve domači banki sta prisilno likvidirani. Oškodovanih je 100 tisoč delničarjev in posredno še 400 tisoč drugih državljanov. Gre za edinstven »dosežek« v svetovnem merilu. Slovenija je brez bančne hrbtenice, kapitalski trg je uničen (Svet kapitala, 27. 5. 2016, str. 18).
klapEND




Zasl. prof. dr. Peter Glavič

ponedeljek, 13. februar 2017

Kdo je kriv za napake pri projektu desetletja? Nihče in vsi! (1/3)

Objavljamo nove dokaze, da je Slovenija konec leta 2013 naračunala prevelik obseg bančne luknje, zaradi česar je za sanacijo porabila preveč davkoplačevalskega denarja. To je Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in tujim kupcem terjatev do slovenskih podjetij v zadnjih letih omogočilo zelo velike dobičke. Vesna Vuković, Primož Cirman/SiolNET.



Sredi aprila 2015 je v Slovenijo prišla pivovarska multinacionalka Heineken. Na dražbi za Pivovarno Laško je premagala tri tekmece in za delnico plačala dobrih 25 evrov. Prodajalci so si meli roke. Samo Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), tedanji največji delničar Laškega, je za svoj delež iztržila več kot 52 milijonov evrov. DUTB, bolj znana kot slaba banka, je delež v Laškem, ki ga je pozneje prodala Heinekenu, decembra 2013 kupila od NLB, in to za drobiž. Za eno delnico je plačala manj kot pet evrov, za ves paket pa dobrih 10 milijonov evrov. DUTB je torej na račun NLB zgolj v 15 mesecih zaslužila približno 42 milijonov evrov. To je bilo mogoče zaradi očitnih anomalij pri določanju vrednosti premoženja, ki je iz NLB v obdobju sanacije bank romalo v roke DUTB. 

V primeru Laškega so v NLB, ki jo je vodil Janko Medja, za merilo pri oceni vrednosti delnice vzeli njen tedanji borzni tečaj. Metoda se je izkazala za napačno, saj je bila vsa skupina Laško po njej vredna le 43 milijonov evrov. Poznejše dogajanje na trgu in zanimanje več morebitnih prevzemnikov je namreč pokazalo, da je bila tržna cena delnice Laškega močno podcenjena. V NLB bi zato morali pri določanju njene vrednosti uporabiti druge metode vrednotenja. Sanacija bank: projekt, ki je zadolžil generacije Zakaj bi moral podatek, da je NLB samo pri prodaji Laškega slabi banki izgubila več kot 40 milijonov evrov, zanimati davkoplačevalce? 

Ministrstvo za finance je v obdobju sanacije bank vodil Uroš Čufer, premierka je bila Alenka Bratušek. Sanacija bank je bil eden od največjih projektov v zgodovini samostojne Slovenije, s katerim je država z zadolžitvijo zastavila prihodnost številnih generacij. Samo v NLB je konec leta 2013, ko je vlado vodila Alenka Bratušek iz Jankovićeve Pozitivne Slovenije, vložila za poldrugo milijardo evrov dodatnega kapitala. Svoje premoženje so izgubili imetniki za dobrih 90 milijonov evrov podrejenih in hibridnih obveznic. Prav zaradi nizkih cen, po katerih je NLB prenašala premoženje na slabo banko, je bila uradno izračunana bančna luknja večja, končni strošek sanacije bank za državo pa zato višji. A Pivovarna Laško še zdaleč ni bila izjema. Prve podatke o neverjetno nizkih ocenjenih vrednostih terjatev, ki so DUTB omogočili kovanje dobička na račun NLB, sva avtorja že aprila 2015 razkrila v Dnevniku. Zdaj jih potrjuje tudi razkriti del poročila o reviziji prenosa slabih terjatev iz NLB na DUTB, ki jo je lani opravilo računsko sodišče.



 Protej-ACH NLB je za 17 milijonov evrov terjatev do družbe Protej, ta je bila takrat v lasti menedžerjev ACH, na DUTB prenesla brezplačno. Ocenjevalci premoženja so njeno vrednost določili pri nič evrov. Štiri leta pozneje je francoski Trigano za isto družbo, ki ima še vedno v lasti ACH, odštel več kot 200 milijonov evrov. Protej poplačuje vse obveznosti do upnikov. V nebo vpijoči primer je ACH, ki je z reprogramom pri ruski banki VTB prav tako poplačal vse obveznosti do upnikov. O tem, kdo je v "operaciji ACH" zaslužil na račun davkoplačevalcev, smo na Siol.net poročali že v začetku januarja.  Skupina DZS Konec leta 2013 je imela NLB za dobrih 26 milijonov evrov bruto terjatev do matične družbe DZS, ki jo obvladuje Bojan Petan. DUTB jih je prodala le za 3,5 milijona evrov. Konec lanskega leta jih je slaba banka prodala. Pri tem je po naših izračunih ustvarila približno 12 milijonov evrov dobička, saj je vse svoje terjatve do DZS in družb v skupini v višini 79 milijonov evrov po podatkih, ki smo jih pridobili, prodala za 45 milijonov evrov. 

 Hoteli Bernardin NLB je terjatve v bruto vrednosti 12 milijonov evrov slabi banki prodala le za 3,2 milijona evrov. Reprogram posojil, ki so ga Hoteli Bernardin podpisali v začetku leta, predvideva stoodstotno poplačilo bank upnic.  Grep Tudi terjatve do družbe Grep, ki je gradila Stožice, je DUTB od NLB dobila brezplačno. Njihova bruto vrednost znaša skoraj 42 milijonov evrov, zavarovane pa so z nepremičninami na območju športnega parka Stožice. Konec lanskega leta jih je za okrog 15 milijonov evrov odkupil poslovnež Izet Rastoder. Vsak evro, ki ga bo DUTB dobila iz tega posla, zanjo pomeni čisti dobiček.  Družbe skupine Perspektiva DUTB je konec leta 2015 začela prodajo 29 milijonov evrov bruto terjatev do novomeškega gradbinca CGP, ki svoja posojila redno servisira. NLB je s popustom slabi banki prodala celo terjatve do finančnih holdingov Vizija in Vizija 1, ki sta imela boniteto B. Obe družbi poplačujeta posojila, zaradi česar bo DUTB skupaj ustvarila skoraj pet milijonov evrov dobička.  Elan 9,2-milijonsko terjatev do nekdanjega paradnega ponosa slovenskega gospodarstva je NLB prodala za pet milijonov evrov. Nekaj mesecev zatem je Elan dobil reprogram konzorcija bank. Družba, ki je danes v lasti investicijske družbe VR Capital, je pozneje v celoti poplačala obveznosti.  ES Gorica 33 milijonov evrov bruto vredno terjatev je NLB slabi banki prodala za 6,5 milijona evrov. Podjetje ES Gorica je pred tem v Kopru skoraj dokončalo gradnjo bloka s 164 stanovanji in 423 parkirnimi mesti v podzemni garaži, zanje pa naj bi že imelo celo kupca. Stanovanja zdaj prodaja DUTB, ki je podjetje že pred tem pomagala pahniti v stečaj.  GPG Inženiring 71,4 milijona evrov bruto vredna terjatev je bila med drugim zavarovana z 215 stanovanji v koprski soseski Nokturno. NLB jo je DUTB prodala za 21 milijonov evrov, DUTB pa je le za odkup stanovanj odštela dva milijona evrov več. To je še vedno več kot dvakrat manj od skupne likvidacijske vrednosti teh stanovanj (okrog 53 milijonov evrov) Kdo je odgovoren Pri vprašanju, kdo je odgovoren za tako velike "napake" pri vrednotenju premoženja, si vsi vpleteni podajajo žogico. Medresorski komisiji, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov DUTB, je predsedoval Mitja Mavko. 

Res je, da so bile razmere v letu 2013 drugačne kot danes. Pred vrati države je bila trojka, Slovenija, tedaj v mednarodnih finančnih krogih oklicana za "novi Ciper", pa je že bila v postopku ugotavljanja presežnega primanjkljaja. Evropska centralna banka (ECB) je slovenske banke izbrala za nekakšnega poskusnega zajčka pri stresnih testih, s katerimi so ugotavljali finančno vzdržnost bank. V NLB in druge banke so prišli tuji cenilci premoženja. Ti so svoje delo opravili površno in slabo. Cenitev namreč niso opravljale mednarodne revizijske hiše, ampak njihova svetovalna podjetja, ki so za to najemala celo študente. Premoženja niso cenili po mednarodnih standardih vrednotenja, ampak pogosto kar čez palec. Za visoke popuste pri prenašanju premoženja pogosto ni bilo pravega ekonomskega razloga. Edini "temelj" so bile apokaliptične napovedi o popolnem sesutju slovenskega gospodarstva v prihodnjih letih. V istem obdobju je Slovenija že za več mesecev zamujala roke, do katerih bi morala po prvotnih zagotovilih začeti prenose premoženja na DUTB in dokapitalizirati banke. Vse skupaj je spominjalo na kaos. Res nismo imeli izbire? Ključno vprašanje je, ali odgovorni in ustanove v Sloveniji res niso imeli niti drobtinice manevrskega prostora, ki bi jim omogočal izbojevanje vsaj nekoliko boljših pogojev, pod katerim bi morala država privoliti v sanacijo bank. Ali res ni bilo nikogar, ki bi opazil, da je s cenitvami premoženja nekaj narobe? Kot so nam pojasnili na NLB, je bil nabor prenosa terjatev na DUTB pripravljen skladno z zahtevami in kriteriji zakona o ugotavljanju kapitalske stabilnosti bank ter Banke Slovenije. "Poleg tega nismo imeli vpliva na vrednosti terjatev, ki so bile predmet prenosa na DUTB," so poudarili na NLB. Ker je vrednosti določila Evropska komisija, "uprava banke ni imela razloga ukrepati prenosnim cenam", so dodali na NLB. 

Kdo s seznami ni imel nič Tudi v Banki Slovenije so poudarili, da niso sestavili seznamov za prenos, prav tako niso določali prenosnih vrednosti. Določila jo je Evropska komisija kot pristojna za področje državnih pomoči, so dejali na centralni banki, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec. Enako so zatrdili na ministrstvu za finance, ki ga je v obdobju sanacije bank vodil Uroš Čufer. Prav tako, če je mogoče verjeti ministrstvu, z določitvami vrednosti prenosa ni imela nič medresorska komisija, ki je leta 2013 potrjevala sezname poznejših komitentov DUTB. V njej so sedeli predstavniki ministrstva za finance (Mitja Mavko, Marjan Divjak, Monika Pintar Mesarič), ministrstva za gospodarstvo (Sabina Koleša), kabineta predsednice vlade (Miranda Groff Ferjančič) in Banke Slovenije (Janez Fabijan, Stanislava Zadravec Caprirolo, Jasna Iskra). Komisiji je predsedoval Mitja Mavko, desna roka ministra Čuferja. Bruselj: Bili smo le opazovalci Toda v sklepu Evropske komisije o dopustnosti državne pomoči NLB je mogoče najti nekoliko drugačne podatke. V njem namreč jasno piše, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije, in to v skladu z metodologijo, določeno v zakonodaji. Metodologija temelji na oceni neto sedanjih vrednosti prihodnjih denarnih tokov. Za velike izpostavljenosti so izvedli posamično oceno prihodnjih denarnih tokov. Za manjše izpostavljenosti pa so uporabili poenostavljen pristop, ki temelji na oceni verjetnosti neplačila posojila," piše v sklepu. Metodologijo tega vrednotenja je potrdila namenska skupina, ki so jo sestavljali slovenski organi. Evropska komisija, ECB in evropski bančni organ so bili opazovalci, navaja sklep. Bruslju so pri oceni metodologije pomagali "zunanji strokovnjaki". Kdo, ni znano. Kar je morda bistveno, vrednosti premoženja so ocenili na podlagi poročil neodvisnih strokovnjakov, torej zgoraj omenjenih cenilcev. Njihove vsebine očitno nihče ni preverjal, saj sklep navaja, da Slovenija tržne vrednosti portfelja NLB ni ocenila. Edina izjema je bila DUTB, ki je opravila pregled vzorca slabih posojil in prenosne cene primerjala z vrednostmi na trgu. DUTB smo zaprosili za podatke, kolikšno poplačilo terjatev je od svoje ustanovitve dobila za svoje terjatve od podjetij v stečajih in prisilnih poravnavah ter v katerih primerih je poplačilo presegalo njihovo prenosno vrednost. Pojasnili so nam, da nam bodo odgovore zaradi velikega obsega podatkov zagotovili takoj, ko bo to mogoče.

DUTB pojedla dobiček NLB. Vsi izračuni so torej temeljili na poročilih tujih cenilcev. Na njihove podatke so nato z obrestno mero brez tveganja izračunali neto sedanjo vrednost prihodnjih denarnih tokov. Končni rezultat: vse premoženje NLB, namenjeno prenosu, je bilo pri posojilih vredno 617 milijonov evrov, kar je le 27 odstotkov njegove knjigovodske vrednosti. Ocenjena tržna vrednost tega premoženja je bila še za 130 milijonov evrov nižja, zaradi česar je Evropska komisija celo ocenjevala, ali gre pri tem za nedovoljeno državno pomoč. Takrat se je morala NLB zavezati h kupu ukrepov, ki so močno vplivali na poslovanje banke v naslednjih letih – tako kot tudi poceni prenašanje premoženja na DUTB. Če bi NLB delnice Laškega prodala sama, bi bil njen dobiček v letu 2015, ki je na ravni skupine znašal dobrih 91 milijonov evrov, le zaradi kupnine za skoraj polovico večji. Obenem bi banka lahko sprostila tudi rezervacije. Jazbec spet na udaru, na pomoč mu prihaja Draghi Policijsko-tožilska preiskava, pozivi k odstopu oziroma k razrešitvi. Vse to se je zgrnilo na guvernerja centralne banke Boštjana Jazbeca v zadnjem letu dni po tistem, ko v javnost prihajajo posamezne podrobnosti enega od najdražjih projektov v zgodovini Slovenije. Da so precej napeti tudi odnosi v centralni banki, ni več nobena skrivnost. Na eni strani je Jazbec, na drugi strani pa glavo dvigujejo pretendenti za njegov položaj, med katerimi poznavalci političnega dogajanja opozarjajo na viceguvernerja Marka Bošnjaka. Danes v Slovenijo prihaja guverner Evropske centralne banke Mario Draghi, uradno zaradi desete obletnice uvedbe evra v Sloveniji. A njegov obisk je mogoče razumeti tudi predvsem kot podporo guvernerju, ki v predkazenskem postopku o sporni sanaciji NLB brani tudi nedotakljivost ECB. Zadnja ima namreč zadnjo besedo pri urejanju slovenskega bančnega prostora, tudi ko je šlo za sanacijo bank. Špekulacij, da bo guverner Jazbec odstopil, je vsak dan več, čeprav poznavalci razmer blizu centralni banki ne vidijo resnih možnosti za tako odločitev.



Ne nazadnje mora zdržati še dobro leto, ko se mu izteče mandat. V tem trenutku tudi ni mogoče pričakovati, da bi na plodna tla padli pozivi za njegovo razrešitev, kar bi brez dvoma zaostrilo razmere na relaciji med Frankfurtom in Ljubljano. Razrešitev je včeraj zahtevalo društvo Mali delničarji Slovenije (MDS). Poslanske skupine državnega zbora je pozvalo, naj sprožijo postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca. Mali delničarji hkrati pozivajo pristojne, naj sprožijo ustrezne postopke zoper člane nadzornega sveta NLB, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. V NLB je bilo pred sanacijo za 2,29 milijarde evrov slabih posojil, ki jih je banka že sama znižala za približno milijardo evrov, potem pa so njihovo prenosno vrednost določili v višini 617 milijonov evrov. "In glej ga, zlomka, teh 649 milijonov evrov razlike je ravno toliko, da so izbrisali tako delničarje kot obvezničarje NLB," se je začudil predsednik združenja Rajko Stankovič. Iz razkritega dela poročila računskega sodišča je razvidno, da se nadzorni svet NLB s tem ni strinjal, a se banka kljub temu ni pritožila na odločbo Banke Slovenije, je pojasnil zahtevo, naj na odgovornost pokličejo tudi nadzornike NLB. Konflikt društva MDS z Banko Slovenije traja že dalj časa in je povezan predvsem z interesom vlagateljev v izbrisane podrejene bančne obveznice. Slovenija vodi pri slabih posojilih v BDP Slovenija ostaja država z najvišjim deležem slabih posojil v bruto domačem proizvodu (BDP) med vsemi državami članicami EU, sledijo Češka, Irska, Avstrija in Portugalska. To so pokazali podatki Eurostata v začetku tedna. V letu 2015 so slaba posojila v Sloveniji pomenila 7,5 odstotka BDP oziroma 2,9 milijarde evrov. Gre predvsem za slabe terjatve v lasti DUTB.

Vesna Vuković in Primož Cirman sta avtorja prvotnega teksta (SIOL)

petek, 27. januar 2017

Pohlepnim asocialnim pošastim nismo nič dolžni, oni so dolžni nam

Kdorkoli je vzgajal mlade zdravnike, si lahko čestita. Uspelo jim je. Če bi bili moji otroci, bi se jim javno odrekla.

Opis: Vesna V. GodinaVesna V. Godina
 
Pisala sem že, da je za družbe, ki delujejo po logiki domačijskega produkcijskega načina, značilna brezpogojna visoka socialnost do članov lastne preživetvene skupine in odsotnost socialnosti do drugih skupin in širših socialnih enot.
V pogojih krize se ta logika še okrepi. Takrat razpadejo tudi tiste socialne vezi, ki v normalnih pogojih povezujejo. Uveljavi se brezsramna skrb samo zase.

Po vsem, kar vidimo, se kriza v slovenski družbi — kljub domnevno ugodnim ekonomskim kazalcem — torej še poglablja. Preplavljajo nas novi in novi primeri brezsramne asocialnosti.
To lahko ilustriramo z dvema primeroma iz prejšnjega tedna. Prvi je interpelacija, drugi pa zahteve mladih zdravnikov.

Nisem navdušena nad aktualno vlado. Toda to, kar počne zoper njo opozicija z nenehnimi interpelacijami, je nedopustno. Pa ne zato, ker opozicija ne bi smela vlagati interpelacij zoper vlado. Ampak zato, ker ob poplavi interpelacij ne vlada ne parlament ne delata nič drugega kot to, da se z njimi ukvarjata.


16 ur

Tako so recimo prejšnji teden interpelaciji namenili 16 ur dolgo sejo parlamenta. Ne bom se spraševala, kaj vse bi lahko parlament in vlada naredila pametnejšega v teh 16 urah. Verjetno marsikaj. Ampak je jasno, da nihče ni delal nič — razen meril na obeh straneh zakrnele mišice.
Bilo bi zanimivo izračunati, koliko ur sta samo v tem letu vlada kot parlament porabila za to, da sta se ukvarjala z interpelacijami. Katerih cilj je bil samo eden: ponovno spraviti na oblast J.J.

A ne gre samo za to, da je slovenski parlament žrtev političnih ambicij J.J. Ampak tudi za to, da državljani to plačujemo.

Vlada in parlament od interpelacije do interpelacije brezsramno zgubljata čas, ki ga plačujemo davkoplačevalci. Zato predlagam, da bi bile ure, ki jih parlament in vlada porabita za interpelacije, neplačan. Plačani naj bodo samo za delo. Prepričana sem, da bi se interpelacijski zagon v trenutku polegel, vladi in parlamentu pa bi ostal čas za reševanje problemov državljanov.

Mladi zdravniki so generacija, ki je rezultat otroku prijazne, beri: narcistične socializacije. Starši, vzgojitelji in učitelji so jih vzgajali tako, da so izhajali iz njihovih potreb in jih seznanjali z njihovimi pravicami. In vzgoja je uspela: zavedajo se svojih pravic in svojih potreb, beri: denarja. — [Ilustracija: Heartwatch/Fokuspokus.]

Revčki so se namučili med študijem?

Drugi primer brezsramnosti minulega tedna pa so zahteve mladih zdravnikov. Ki so javno zagrozili z odhodom v tujino, če ne bodo v Sloveniji dobili višjih plač, primerljivih s plačami zdravnikov “v državah, s katerimi se tako radi primerjamo”.

Poleg primerljivosti s tujino so mladi zdravniki kot argument za svoje zahteve po višjih plačah navedli v študij vložen trud. Po logiki: ker se študenti medicine najbolj trudijo, da končajo faks, morajo potem imeti najvišjo plačo.

Perfektno! Če to posplošimo, bi pomenilo, da bolj ko si se med šolanjem namučil, večjo plačo si zaslužiš! Po tej logiki bi poleg mladih zdravnikov imeli najvišjo plačo tisti, ki so največkrat ponavljali razrede, najdlje pauzirali med študijem itd. Tudi oni so v svoje izobraževanje vložili več truda kot študenti, ki jim študij dobro gre.

Res pametno! Vredno domnevno visoke inteligence mladih zdravnikov!



Narcistična socializacija

A to ni edina neumnost, ki so jo izlegli mladi zdravniki. Druga je primerljivost s plačami v razvitih državah Zahoda.

Mladci so očitno sklenili, da so mladi zdravniki poleg starih zdravnikov edina družbena skupina v Sloveniji, ki mora imeti takšne plače kot jih imajo na Zahodu. Kar je lep primer brezsramne asocialnosti.

Tretji dokaz za brezsramnost mladih zdravnikov pa so javne grožnje, da bodo šli v tujino, če jim Slovenija teh plač ne bo dala.

To nas ne sme čuditi. Iz več razlogov. Prvič, imajo se po kom zgledovati. Po Fidesu, seveda. Drugič, gre za generacije, ki so rezultat otroku prijazne, beri: narcistične socializacije. Starši, vzgojitelji in učitelji so jih vzgajali tako, da so izhajali iz njihovih potreb in jih seznanjali z njihovimi pravicami.

In vzgoja je uspela: mladi zdravniki se zavedajo svojih pravic in svojih potreb, beri: denarja. Vsi, ki so sodelovali v vzgoji teh pohlepnih asocialnih pošasti, si lahko čestitajo. Uspelo jim je! Staršem. Vzgojiteljicam. Učiteljicam. Profesorjem. In profesorjem na medicinskih fakultetah. Zadnja sled moralnosti je odstranjena. Profesionalne etike pa tudi.

Če bi bili to moji otroci, bi se jim javno odrekla. Bilo bi me sram, da imam take otroke. Pa ne samo zaradi tega, kar govorijo. Ampak tudi zato, ker mladi zdravniki očitno ne pomislijo, kdo jim je plačal šolanje. Plačali smo ga mi. S prispevki, ki jih plačujemo. Kot očitno niso pomislili, da tistim, ki smo jim omogočili zastonj izobrazbo, morda kaj dolgujejo. Ne, kje pa! Po njihovem je res nasprotno: mi smo dolžni njim, ker so se med študijem medicine namučili!

Z obrestmi

Posebno poglavje pa je v naši brezsramni vsakdanjosti slovenska država. Ki nima orientacije. In pojma, kaj naj naredi.

Tako kot bi morala parlamentarcem odreči plačilo, če svojo službo izrabljajo za boj za oblast, bi morala tudi mladim strokovnjakom z zdravniki na čelu odreči pravico — kot sem napisala že zadnjič —, da po končanem šolanju zapustijo državo in gredo delat drugam, če pred tem ne povrnejo državi stroškov lastnega izobraževanja.

In to z obrestmi.


avtor teksta VESNA V. GODINA